Pogoji, pod katerimi bi uporabljali javni potniški prevoz (JPP)

Z namenom, da bi bolje razumeli razloge za neuporabo javnega potniškega prevoza (JPP) v gospodinjstvih, smo v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS preverili pripravljenost in pogoje, pod katerimi bi člani gospodinjstev uporabljali mestni in primestni avtobusni prevoz ali vlak.

Z večjo uporabo javnega potniškega prevoza, kjer je ta na voljo, bi lahko dodobra zmanjšali vplive na okolje in podnebje, čeprav je za večino gospodinjstev, ki so sodelovala v Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, ta razlog na zadnjem mestu. Ob večji uporabi javnega potniškega prometa bi se hkrati zmanjšala gneča na cestah in v mestnih jedrih. Zato smo na podlagi podatkov raziskave REUS preverili pripravljenost slovenskih gospodinjstev, da v naslednjih 12 mesecih začnejo uporabljati ali povečajo uporabo javnega potniškega prevoza.

Glede na ugotovitve, ki niso ravno spodbudne, smo, z namenom iskanja primernih rešitev za povečanje uporabe JPP, pri gospodinjstvih preverili, kateri so ključni razlogi pri izbiri načina prevoza in pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni uporabljati javni potniški prevoz (JPP).

Ali smo pripravljeni, da povečamo uporabo javnega prevoza?

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da večina gospodinjstev v Sloveniji v naslednjih 12 mesecih ni pripravljena povečati uporabe javnega potniškega prevoza. Potencial obstaja v majhnem deležu gospodinjstev, ki so pripravljena oz. premišljujejo, da bi začela uporabljati ali v večji meri uporabljala javni potniški prevoz. Glede na posamezne oblike javnega potniškega prevoza ni bistvenih razlik z vidika pripravljenosti gospodinjstev za njihovo uporabo.

Podatki kažejo, da je manj kot dvajsetina vseh gospodinjstev pripravljena povečati uporabo mestnega avtobusa (4 %), primestnega avtobusa (3 %) ali vlaka (4 %) in da približno četrtina razmišlja o pogostejši uporabi mestnega avtobusa (26 %), primestnega avtobusa (22 %) ali vlaka (22 %). To pomeni, da v dobri četrtini vseh gospodinjstev obstaja potencial za povečanje uporabe mestnega avtobusa (30 %), primestnega avtobusa (25 %) ali vlaka (26 %). Posledično, več kot dve tretjini gospodinjstev nista pripravljeni povečati uporabe JPP.

Kakšne so možnosti za doseganje ciljev?

Pot od razmišljanja do udejanjanja je lahko dolga. Rezultati raziskave REUS za obdobje 2011–2019 kažejo, da je delež gospodinjstev, ki so pripravljena ali razmišljajo, da bi v naslednjih 12 mesecih povečala uporabo mestnega avtobusa (2011: 31 %, 2019: 29 %), primestnega avtobusa (2011: 23 %, 2019: 25 %) in vlaka (2011: 21 %, 2019: 26 %) ostal na približno enaki ravni. Pri tem je bila v celotnem obdobju 2011–2019 le manj kot desetina vseh gospodinjstev pripravljena povečati uporabo mestnega avtobusa, primestnega avtobusa ali vlaka.

V zadnjih 10 letih se je delež gospodinjstev, ki poleg avtomobila uporabljajo tudi JPP, sicer povečal. Glede na cilje, opredeljene v strateških državnih dokumentih, pa bo potrebno povečati  dinamiko sprememb. Sprememba ukoreninjenih navad zahteva več kot samo razmišljanje, da izboljšamo učinkovitost raba energije, ki je prvi ključni element zelenega prehoda.

Kateri so ključni dejavniki pri izbiri prevoza?

Boljše povezave kot predpogoj za pripravljenost gospodinjstev, da začnejo uporabljati ali pogosteje uporabljajo javni potniški prevoz, predstavljajo najpomembnejši dejavnik v Posavski (73 %) in Primorsko-notranjski (72 %) regiji. Sledijo Gorenjska (69 %), Savinjska (64 %), Jugovzhodna Slovenija (62 %), Zasavska (61 %), Koroška (57 %), Podravska (55 %), Obalno-kraška (54 %), Goriška (50 %) in Osrednjeslovenska (46 %) regija.

Ugotovitev

Samo majhen delež gospodinjstev v Sloveniji je pripravljen v naslednjih 12 mesecih začeti uporabljati oz. povečati uporabo javnega potniškega prevoza (JPP). Pri izbiri načina prevoza je zanje ključni dejavnik čas, ki ga porabijo za to. Kot glavni pogoj za uporabo javnega potniškega prometa večina gospodinjstev navaja boljše povezave.