11.11.2024 • Rajko Dolinšek
Podnebne spremembe so nam vedno manj pomembne
Posodobljeni Okoljski kazalec »Ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih sprememb« kaže, da ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb od leta 2015 počasi narašča, vendar se odnos javnosti do boja proti podnebnim spremembam kljub temu slabša.
Ključna dejstva:
- 82 % gospodinjstev menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen.
- 58 % gospodinjstev se strinjajo s trditvijo, da borba proti podnebnim spremembam ima lahko pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo, 63 % gospodinjstev se strinjajo, da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU.
- 73 % gospodinjstev se strinjajo s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost, 73 % gospodinjstev se strinjajo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj.
- 43 % gospodinjstev menijo, da je industrija glavni povzročitelj toplogrednih plinov in 17 % gospodinjstev menijo, da je promet glavni povzročitelj toplogrednih plinov.
Okoljski kazalec »Ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih sprememb« prikazuje, kako gospodinjstva ocenjujejo resnost podnebnih sprememb. Kazalec je posodobljen s podatki Posebne raziskave Evropskega barometra o podnebnih spremembah (2021) in Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS (2022).
Rezultati evropskega barometra o mnenju javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb
Zadnje merjenje Posebne raziskave Evropskega barometra o podnebnih spremembah je leta 2021 pokazala, da so skrb za problem podnebnih sprememb izrazile dobre tri četrtine slovenskih gospodinjstev (77 %). Ta delež je enak povprečju 27 držav Evropske Skupnosti (77 %).
Države z največjim deležem prebivalcev, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, so Portugalska (PT: 91 %), Ciper (CY: 88 %) in Malta (MT: 86 %). Države, v katerih je najmanjši delež prebivalcev takšnega mnenja, pa so: Latvija (LV: 59 %), Estonija (EE: 63 % ) in Češka (CZ: 63 %).
Primerjava rezultatov ostalih merjenj v sklopu Evropskega barometra kaže, da med prebivalci Slovenije mnenje o resnosti problema podnebnih sprememb v trinajstletnem obdobju nekoliko niha.
Delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, je bil največji leta 2008. Ta delež se je v obdobju od 2008 do 2019 v Sloveniji zmanjšal za 11 odstotnih točk (2008: 89 %, 2022: 77 %). Rezultat javnega mnenja o resnosti problema podnebnih spremembi je bil najnižji leta 2015 (66 %), potem pa je ponovno začel naraščati.
Rezultati raziskave REUS o mnenju javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 so pokazali na nekoliko večji delež gospodinjstev (82 %), ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, kot je bil izmerjen v Posebni raziskavi Evropskega barometra o klimatskih sprememb v letu 2021 (77 %). Glede na to, da je bila raziskava REUS narejena leto kasneje, rezultati niso popolnoma primerljivi.
Mnenje gospodinjstev o resnosti problematike podnebnih sprememb (Vir: REUS 2022)
Rezultati raziskave REUS 2022 razkrivajo, da se velika večina anketiranih gospodinjstev zaveda resnosti problema podnebnih sprememb: dobre štiri petine (82 %) gospodinjstev so ta problem na lestvici od 1 do 10 ocenile kot »zelo resen« (ocene 7 do 10), desetina (9 %) je ocenila ta problem kot »dokaj resen« (oceni 5 do 6), slaba tridesetina (3 %) pa kot »ni resen« (ocene 1 do 4).
Primerjava s predhodnimi raziskavami REUS pokaže, da se je največji delež gospodinjstev, ki se zavedajo resnosti problema, od leta 2015 povečal za devet odstotnih točk (2022: 82 %, 2019: 77 %, 2017: 80 %, 2015: 73 %). Povečal se je tudi delež tistih, ki ne vedo, kako odgovoriti, ali ne želijo odgovoriti na to vprašanje (2022: 7 %, 2015: 1 %).
Na drugi strani se je od leta 2015 zmanjšal delež anketiranih gospodinjstev, ki se strinjajo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost (2022: 73 %, 2015: 86 %), da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj (2022: 73 %, 2015: 86 %).
ter da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novimi delovnim mestom v EU (2022: 63 %, 2015: 70 %).
Delež gospodinjstev, ki se (popolnoma) strinja s trditvijo, da ima borba proti podnebnim spremembam lahko pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo se od leta 2015 ni značilno spremenil (2022: 58 %, 2015: 60 %).
Zanimiv vpogled daje podatek iz raziskave REUS 2017: slovenska gospodinjstva različno ocenjujejo pomen problema podnebnih sprememb glede na obseg oziroma »oddaljenost « od sebe. Problem podnebnih sprememb je zelo resen (ocena 7 do 10): »na splošno« za približno štiri petine gospodinjstev (79 %), »za Slovenijo« za dobri dve tretjini (69 %) in »za svoje gospodinjstvo v vsakdanjem življenju« za dobro polovico (56 %).
Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže, da je leta 2022 mnenje gospodinjstev o resnosti podnebnih sprememb enakomerno porazdeljeno po skoraj vseh statističnih področjih. Izjema je le območje združene statistične regije posavske in Jugovzhodna Slovenije, kjer je delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen (indeks 7 do 10) nekoliko nižji (77 %) od povprečja (82 %).
Izpusti toplogrednih plinov (TPG)
Po mnenju največjega deleža gospodinjstev je leta 2022 bil glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov industrija, sledijo promet, odpadki, kmetijstvo in energetika. Vendar, kazalec “[EN01] Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora” kaže da je promet poleg proizvodnje električne energije in toplote eden od dva največja vira izpustov toplogrednih plinov.
Čeprav se vpliv prometa na izpuste toplogrednih plinov dejansko ni značino spremenil, vse manj gospodinjstev meni, da je promet glavni povzročitelj toplogrednih plinov. Če je v letu 2015 tako menila skoraj polovica gospodinjstev, jih v letu 2022 le še slaba petina. Morda je razlog v tem, da lahko vidimo na cestah vse več avtomobilov na električni pogon, kot tudi električnih koles in skirojev.
Vpliv pandemije COVID-2019 na ozaveščenost gospodinjstev o vplivih podnebnih sprememb
Analiza rezultatov tako Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS kot in Posebne raziskave Evrobarometra o podnebnih sprememb [1][2][3][4][5] kaže, da pandemija nima bistvenega vpliva na odnos javnosti, saj vsi rezultati sledijo trendu.
Merjenja v sklopu Evropskega barometra kažejo da delež gospodinjstev, ki ocenjujejo problem podnebnih sprememb kot zelo resen od leta 2015 počasi narašča in da je rezultat v letu 2021 skoraj enak kot v letu 2019 (2015: 66 %, 2019: 76 %, 2021: 77 %). Tudi raziskava REUS kaže na pozitiven trend od leta 2015 (2015: 73 %, 2019: 77 %, 2022: 82 %).
Spremembe v odnosih javnosti do boja proti podnebnim spremembam v obdobju pandemije sledijo trendu od 2015, ki je negativen. Zmanjšal se je delež gospodinjstev, ki se strinjajo:
- da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost (2015: 86 %, 2019: 78 %, 2022: 73 %),
- da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj (2015: 86 %, 2019: 78 %, 2022: 76 %) in
- da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novimi delovnim mestom v EU (2015: 70%, 2019: 67 %, 2022: 63 %).
Delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen (Vir: REUS 2022)
Članek je omogočil MOPE ARSO v sklopu priprave posodobljenih okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo s podatki iz raziskave REUS 2022.
Kazalec okolja o vedenju in ravnanju: [OP07] Ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih sprememb lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Glavni sofinancer raziskave
Partnerji raziskave
