Električna energija za ogrevanje postaja enako pomembna kot drva

Drva so na območju Slovenije glavni vir energije za ogrevanje, v Ljubljani se za ogrevanje večinoma uporablja daljinska toplota, v Mariboru pa električna energija. V preteklih sedmih letih se je povečala uporaba električne energije in energije okolja, zmanjšala pa se je uporaba drv in kurilnega olja kot glavnega energenta za ogrevanje gospodinjstev.

Ključni povzetek

Čas branja 3 min

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 kaže, da na območju Slovenije drva ostajajo glavni vir energije za ogrevanje, saj so glavni energent za četrtino anketiranih slovenskih gospodinjstev, ki v povprečju polovico drv kupijo in drugo polovico pridobijo sama. Sledijo energija okolja, daljinska toplota, električna energija, kurilno olje in zemeljski plin – vsakega od teh energentov uporablja dobra desetina gospodinjstev.

Za slabo polovico anketiranih gospodinjstev je glavni vir hkrati tudi edini vir energije za ogrevanje. Slaba petina dodatno uporablja še drva in dobra desetina električno energijo.

Glavni vir energije za ogrevanje gospodinjstev na področju Slovenije (vir: REUS GOS 2022)

Pri oceni pomembnosti električne energije kot energenta za ogrevanje je potrebno upoštevati, da toplote črpalke poleg energije okolja uporabljajo tudi električno energijo. To pomeni, da je slaba četrtina gospodinjstev pri ogrevanju odvisna od električne energije in da je električna energija kot energent za ogrevanje slovenskih gospodinjstev postala enako pomembna kot drva.

V primerjavi z merjenjem iz leta 2015 se je za deset odstotnih točk povečala uporaba energije okolja in za sedem uporaba električne energije kot glavnega energenta za ogrevanje. Za osem odstotnih točk se je zmanjšala uporaba kurilnega olja oziroma drv. Uporaba daljinske toplote in zemeljskega plina je v obdobju sedem let ostala na približno isti ravni.

Glavni vir energije za ogrevanje od 2015 do 2022 / REUS 2022 / Ilustracija: Branko Baćović

Glavni vir energije za ogrevanje gospodinjstev na področju Slovenije od leta 2015 do leta 2022

Podrobna analiza podatkov kaže, da je izbira glavnega energenta za ogrevanje odvisna od vrste stavb, velikosti naselja in regije, v kateri se gospodinjstvo nahaja:

Tretjina anketiranih gospodinjstev, ki živijo v enodružinskih stavbah, je navedla drva kot glavni energent za ogrevanje. Za isti delež gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah je glavna izbira daljinska toplota.
Drva se kot glavni vir energije za ogrevanje najpogosteje uporabljajo v naseljih do 2.000 prebivalcev. V naseljih z več kot 10.000 prebivalcev se gospodinjstva večinoma ogrevajo z daljinsko toploto in električno energijo.
Drva in kurilno olje se kot glavni vir energije za ogrevanje največ uporabljajo na združenem območju Posavske in Jugovzhodne Slovenije, električna energija na združenem območju Primorsko-notranjske, Goriške in Obalno-kraške regije, daljinska toplota in zemeljski plin v Osrednjeslovenski regiji in energija okolja na združenem območju Pomurske in Podravske regije. Določene regije smo združili zaradi boljše preglednosti in statistične značilnosti.

Redakcija Informa Echo omogoča naslednja gradiva:

Objava za javnost (word)
Infografika prilagojena za objavo (.png/.jpg)
Podrobna analiza (pdf)
Vsa gradiva hkrati (zip)

Pri zamenjavi sistema za ogrevanje priporoča se vgradnja toplotne črpalke oziroma kotla na lesno biomaso ali priklopiti sistem ogrevanja na sistem daljinskega ogrevanja.

Kaj izbrati za ogrevanje stanovanja ...

Poglobljena analiza

Čas branja 6 min

Glavni in dodatni vir energije za ogrevanje na področju Slovenije

Glavni vir energije za ogrevanje, ki ga uporablja četrtina anketiranih gospodinjstev (25 %) na področju Slovenije, še vedno ostajajo drva. Pri tem gospodinjstva v povprečju polovico drv kupijo in polovico pridobijo doma.

Sledijo energija okolja (13%), daljinska toplota (13 %), električna energija (11 %), kurilno olje (11 %), zemeljski plin (11 %) in lesni peleti (7 %). Utekočinjeni naftni plin (1 %), lesni briketi (1 %), lesni sekanci (0 %), sončna energija (0 %) in premog (0 %) niso značilen glavni vir za ogrevanje.

Za slabo polovico (47 %) anketiranih gospodinjstev je glavni vir hkrati tudi edini vir energije za ogrevanje. Slaba petina (16 %) dodatno uporablja še drva in dobra desetina (14 %) električno energijo. Kot dodatni energenti sledijo kurilno olje (7 %), sončna energija (4 %), lesni peleti (4 %), lesni briketi (4 %) in zemeljski plin (3 %).

Če upoštevamo dejstvo, da toplotne črpalke poleg energije okolja uporabljajo tudi električno energijo, to pomeni, da je električna energija kot energent za ogrevanje značilna za slabo četrtino (24%) anketiranih gospodinjstev.

Glavni vir energije za ogrevanje po tipu stavbe

Raziskava REUS 2022 kaže, da dobra tretjina (35 %) anketiranih gospodinjstev v enodružinskih stavb uporablja drva kot glavni vir energije za ogrevanje. Slaba petina gospodinjstev uporablja energijo okolja (18 %) in kurilno olje (15 %). Slaba desetina lesne pelete (9 %), električno energijo (8 %) in zemeljski plin (7 %). Utekočinjeni naftni plin (2 %), lesni briketi (1 %) in daljinska toplota (1 %) niso značilni glavni energenti v enodružinskih stavbah.

V večstanovanjskih stavbah velja drugačen vrstni red. Slaba tretjina (32 %) vprašanih gospodinjstev je navedla daljinsko toploto kot glavni vir energije za ogrevanje. Sledijo zemeljski plin (18 %), električna energija (16 %) in drva (9 %). Energija okolja (6%), kurilno olje (5%), lesni peleti (4 %) in utekočinjeni naftni plin (1 %) niso značilni glavni energenti v večstanovanjskih stavbah.

Glavni vir energije za ogrevanje po tipu naselja

Raziskava REUS 2022 kaže, da so drva kot glavni energent za ogrevanje gospodinjstva značilna v naseljih do 10.000 prebivalcev in daljinska toplota za naselja z več kot 10.000 prebivalcev.

Glavni vir energije za ogrevanje gospodinjstev, ki živijo v naseljih do 2.000 prebivalcev, so večinoma drva (37 %), sledijo energija okolja (17 %), kurilno olje (13 %), lesni peleti (9 %), in električna energija (8 %). Zemeljski plin (6 %) in daljinska toplota (2 %) nista značilna glavna energenta v naseljih do 2.000 prebivalcev.

V naseljih z od 2.000 do 10.000 prebivalcev se drva (19 %) in električna energija (17 %) uporabljajo enako pogosto. Sledijo zemeljski plin (15 %), kurilno olje (13 %), daljinska toplota (12 %) in energija okolja (10 %).

Anketirana gospodinjstva, ki živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalcev, najpogosteje uporabljajo daljinsko toploto (27 %), sledijo zemeljski plin (16 %) in električna energija (12 %), energija okolja (11 %), drva (9 %) in kurilno olje (8 %).

V Ljubljani se anketirana gospodinjstva večinoma ogrevajo s daljinsko toploto (43 %), temu sledita zemeljski plin (22 %) in električna energija (12 %). V Mariboru se za ogrevanje najpogosteje uporablja električna energija (28 %), sledita daljinska toplota (26 %) in zemeljski plin (20 %). Kurilno olje uporablja desetina anketiranih v Mariboru (10 %) in nekaj manj še v Ljubljani (7 %). Energija okolja (Ljubljana 5 %, Maribor 5 %), drva (Ljubljana 4 %, Maribor 2 %) in lesni peleti (Ljubljana 1 %, Maribor 4 %) niso značilni glavni energenti v Ljubljani in Mariboru.

Glavni vir energije za ogrevanje po regijah

Podatki po statističnih regijah kažejo, da med regijami variira ne samo vrsta, ampak tudi število uporabljenih energentov. Zaradi izboljšanja preglednosti in statistične značilnosti smo določene regije združili.

Največji delež anketiranih gospodinjstev, ki uporabljajo drva (40 %) in kurilno olje (21 %) kot glavni vir energije za ogrevanje, je na združenem območju Jugovzhodne Slovenije in Posavske regije. Električna energija se najpogosteje uporablja na združenem območju Primorsko-notranjske, Obalno-kraške in Goriške regije (30 %), energija okolja na združenem območju Pomurske in Podravske regije (17 %), daljinska toplota (22 %) in zemeljski plin (17 %) pa v Osrednjoslovenski regiji.

Glavni vir energije za ogrevanje po območjih združenih statističnih regij, ki so jih navedli v več kot desetih odstotkih anketiranih gospodinjstev:

Pomurska in Podravska: drva (24 %), energija okolja (17 %), električna energija (11 %), zemeljski plin (11 %) in kurilno olje (11%);
Koroška, Savinjska in Zasavska: drva (23 %), daljinska toplota (18 %), energija okolja (13 %), zemeljski plin (12 %) in kurilno olje (12 %);
Posavska, Jugovzhodna Slovenija: drva (40 %), kurilno olje (21 %) in energija okolja (12 %);
Osrednjeslovenska: daljinska toplota (22 %), zemeljski plin (17 %), drva (17 %), energija okolja (13 %) in kurilno olje (12 %);
Gorenjska: drva (19 %), energija okolja (15 %), zemeljski plin (14 %), električna energija (13 %), kurilno olje (13 %) in daljinska toplota (12 %);
Primorsko-notranjska, Goriška in Obalno-kraška: drva (32 %) in električna energija (30 %).

Primerjava s predhodnimi merjenji

Primerjava z merjenjem iz leta 2015 kaže, da se je statistično značilno povečala uporaba energije okolja (2022: 13 %, 2019: 9 %, 2015: 3%) in električne energije (2022: 11 %, 2019: 7 %, 2015: 4 %), zmanjšala pa se je uporaba kurilnega olja (2022: 11 %, 2019: 17 %, 2015: 19%) in drv (2022: 25 %, 2019: 27 %, 2015: 33%). Uporaba daljinske toplote (2022: 13 %, 2019: 16 %, 2015: 13%) in zemeljskega plina (2022: 11 %, 2019: 10 %, 2015: 11%) je ostala ista.

Ugotovitev

Na področju Slovenije drva ostajajo glavni vir energije za ogrevanje. Sledijo električna energija, energija okolja, daljinska toplota, kurilno olje in zemeljski plin. V obdobju 2015–2022 se je zmanjšala uporaba drv in kurilnega olja kot glavnega vira energije za ogrevanje gospodinjstev in povečala uporaba električne energije in energije okolja.

Če upoštevamo dejstvo, da toplotne črpalke poleg energije okolja uporabljajo tudi električno energijo, to pomeni, da je električna energija kot energent za ogrevanje slovenskih gospodinjstev postala enako pomembna kot drva.

O Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije za gospodinjstva – REUS GOS kaže, koliko so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, kako ravnajo z energijo in kje imajo potenciale za zmanjšanje porabe energije. Podatki so podlaga za pripravo okoljskih kazalnikov vedenja in ravnanja z energijo.

V okvirju Raziskave REUS 2022 za gospodinjstva je sodelovalo 1.013 slovenskih gospodinjstev. Priprava vzorca s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) zagotavlja statistično značilnost rezultatov. Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih: število članov gospodinjstva, tip naselja, regija in tip stavbe.

Raziskava REUS GOS 2022 je deveti val raziskave REUS za gospodinjstva, ki se izvaja od leta 2009. Glavni sofinancer je podjetje Borzen, raziskavo pa sofinancira tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Rajko Dolinšek / Raziskava REUS Rajko Dolinšek