27.10.2024 • Rajko Dolinšek
Na deklarativni ravni smo Slovenci energetsko učinkovitejši kot v praksi
Posodobljeni okoljski kazalec »Ozaveščenost javnosti o energetski učinkovitosti« kaže, da se je odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije od leta 2010 pozitivno spremenil, ker večina slovenskih gospodinjstev v svoje razmišljanje o porabi energije vključuje skrb za okolje. Vendar razmerje med okoljsko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi kljub temu stagnira.
Ključna dejstva, ki razkrivajo ozaveščenost prebivalstva o energetski učinkovitosti:
- 36 % anketiranih gospodinjstev želijo z učinkovito rabo energije znižati stroške, 29 % gospodinjstev želijo znižati količino porabljene energije in 12 % gospodinjstev želijo ublažiti vpliv na okolje.
- 71 % gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, jih enako motivira prihranek denarja in varovanje okolja, 23 % gospodinjstev jih motivira predvsem prihranek denarja in 5 % gospodinjstev jih motivira predvsem skrb za okolje.
- Segmentacija gospodinjstev uvršča 72 odstotkov gospodinjstev med “ekološko ozaveščene” in 28 odstotkov med “ekološko neozaveščene” ali
72 % anketiranih gospodinjstev je uvrščeno/vključeno v skupino »ekološko ozaveščenih« in 28 % v skupino »ekološko neozaveščenih«.
Okoljski kazalec »Ozaveščenost prebivalstva o energetski učinkovitosti« na področju ravnanja z energijo prikazuje, kaj gospodinjstva motivira in kaj želijo doseči z uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije ter razmerje med njihovim dejanskim ravnanjem z energijo in stališčem glede učinkovite rabe energije.
Kazalec je posodobljen s podatki zadnjega merjenja iz Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022.
Motivi gospodinjstev za učinkovito rabo energije
Kot je prikazano v okoljskem kazalcu »[OP05] Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih«, dobre štiri petine anketiranih slovenskih gospodinjstev (81 %) razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabile energijo.
Za slabe tri četrtine (71 %) gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, sta bila leta 2022 prihranek denarja in varovanje okolja enakovredna motiva za učinkovito rabo energije. Dvajsetina je kot motiv navedla »samo varovanje okolja« oziroma »predvsem prihranek okolja, manj prihranek denarja« (5 %). To pomeni, da je skrb za okolje del motivacije za dobre tri četrtine slovenskih gospodinjstev (76 %). Za manj kot četrtino je bil motiv “samo prihranek denarja” oz. “predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja” (23 %)
Primerjava rezultatov raziskave REUS v obdobju od 2010 do 2022 kaže, da je delež gospodinjstev, ki jih prihranek denarja in varovanje okolja enako motivira do leta 2017 naraščal, nato pa je začel nekoliko upadati (2022: 71 %, 2017: 77 %, 2010: 64 %). Delež gospodinjstev, ki jih motivira predvsem skrb za okolje, je od leta 2010 na enaki ravni (2022: 5 %, 2017: 5 %, 2010: 5 %). Na drugi strani je delež gospodinjstev, ki jih motivira predvsem prihranek denarja do leta 2017 upadal, nato pa je začel znova naraščati (2022: 23 %, 2017: 18 %, 2010: 30 %).
Glavni motiv gospodinjstev za učinkovito rabo energije (Vir: REUS 2022)
Glavni namen gospodinjstev pri učinkoviti rabi energije
Na vprašanje, kaj želijo doseči z učinkovito rabo energije, je leta 2022 dobra tretjina anketiranih gospodinjstev navedla znižanje stroškov (36 %), slaba tretjina znižanje količinske porabe (29 %), dobra desetina ohranjanje stroškov na sedanji ravni (13 %) oziroma zmanjšanje vpliva na okolje (12 %). Manj kot desetina gospodinjstev je navedla ohranjanje sedanje količinske porabe, kljub uporabi večjega števila naprav (9 %).
Primerjava rezultatov raziskave REUS v obdobju od 2010 do 2022 kaže na pozitiven trend: znižanje količinske porabe in zmanjšanje vpliva na okolje kot glavna namena za uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije pridobivata na pomenu, medtem ko pomen znižanja stroškov upada.
Leta 2022 je bil delež gospodinjstev, ki želijo znižati stroške, skoraj dvakrat manjši kot leta 2010 (2022: 36 %, 2010: 71 %), delež gospodinjstev, ki želijo znižati količino porabljene energije je bil več kot dvakrat večji (2022: 29 %, 2010: 11 %), medtem ko je bil delež gospodinjstev, ki želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje natanko dvakrat večji (2022: 12 %, 2010: 6 %).
Odnos gospodinjstev do rabe energije in do okolja
Na podlagi izsledkov iz odgovorov na 22 vprašanj smo leta 2015 v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS razvili okvirna segmentacija gospodinjstev na podlagi stališča anketirancev do učinkovite rabe energije in njihovega dejanskega ravnanja z energijo.
Namen razvrščanja gospodinjstev v skupine je uvrstiti gospodinjstva po načelu podobnosti tako, da so si gospodinjstva znotraj posamezne skupine med seboj čim bolj podobna, medtem ko so skupine med seboj čim bolj različne. Vsako gospodinjstvo je uvrščeno zgolj v eno skupino, tako da se skupine med seboj ne prekrivajo.
Gospodinjstva so pri tem razvrščena v tri segmente:
- Aktivna gospodinjstva predstavljajo najbolj ekološko ozaveščeno skupino, ker pozitivno razmišljajo in dejansko učinkovito ravnajo z energijo.
- Skeptična gospodinjstva sestavljajo skupino, ki je delno seznanjena z okoljsko problematiko in z energijo ravna učinkovito po svojih najboljših močeh. Vendar takšna gospodinjstva menijo, da sama težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije, da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja, in da je ekološka osveščenost tudi modni trend.
- Pasivna gospodinjstva predstavljajo skupino, ki z energijo ne ravna učinkovito, ne delujejo najbolj energetsko varčno in nima odnosa do okolja.
Leta 2022 je bila polovica gospodinjstev uvrščena v skupino aktivnih, slaba četrtina v skupino skeptičnih in dobra četrtina v skupino pasivnih. Glede na leto 2015 se je precej povečal delež aktivnih gospodinjstev (2022: 51 %, 2015: 35 %), medtem ko se je delež skeptičnih gospodinjstev približno v enaki meri zmanjšal (2022: 21 %, 2015: 39 %). Delež pasivnih gospodinjstev se ni značilno spremenil (2022: 28 %, 2015: 26 %).
Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo v »ekološko ozaveščene«, saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije. Pasivna gospodinjstva pa uvrščamo v skupino »ekološko neozaveščenih«. Analiza rezultatov segmentacije kaže, da se razmerje med ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi od leta 2017 ni bistveno spremenilo: delež ozaveščenih znaša slabe tri četrtine (2022: 72 %, 2015: 74 %), delež neozaveščenih pa slabo četrtino (2022: 28 %, 2015: 26 %).
To pomeni, da v polovici gospodinjstev v skupini skeptičnih in pasivnih gospodinjstev obstaja potencial za spremembe, ki ga je mogoče doseči s spodbujanjem okoljsko usmerjenega ravnanja in koristnih navad pri rabi energije.
Okoljska ozaveščenost gospodinjstev o učinkoviti rabi energije (Vir: REUS 2022)
Vpliv pandemije COVID-19 na ozaveščenost gospodinjstev o energetski učinkovitosti
Primerjava rezultatov Raziskave REUS za obdobje od leta 2019 do 2022 kaže na pozitivno in statistično značilno spremembo glavnega namena ukrepov učinkovite rabe energije. Delež gospodinjstev, ki želijo znižati količinsko porabo energije se je povečal za 13 odstotnih točk (2019: 16 % , 2022: 29 %), medtem ko se je v enaki meri zmanjšal delež gospodinjstev, ki želijo znižati stroške zmanjšal (2019: 49 % , 2022: 36 %).
Pandemija COVID-19 je imela dva negativna vpliva, vendar ta statistično nista bila tako pomembna. Glede na merjenje iz leta 2019 se je delež gospodinjstev, ki razmišljajo, kako bi učinkovitejše rabila energijo, in jih pri tem motivira predvsem prihranek denarja, nekoliko povečal (2019: 20 % , 2022: 23 %).
Nekoliko večja razlika je opazna v zmanjšanju deleža aktivnih gospodinjstev (2019: 55 %, 2022: 51 %) oziroma povečanju deleža pasivnih gospodinjstev (2019: 23 % , 2022: 28 %). Delež skeptičnih gospodinjstev se ni značilno spremenil (2019: 22 % , 2022: 21 %).
To pomeni, da se je delež ozaveščenih gospodinjstev (aktivnih in skeptičnih gospodinjstev skupaj) zmanjšal (2019: 77 % , 2022: 73 %) ob povečanju deleža neozaveščenih (pasivnih) gospodinjstev (2019: 23 % , 2022: 28 %).
Delež gospodinjstev, ki z učinkovitejšo rabo energije želijo znižati količinsko porabo (po združenih statističnih regijah) / REUS 2022
Ugotovitev
Kazalec ozaveščenosti javnosti o energetski učinkovitosti kaže, da večina slovenskih gospodinjstev v razmišljanje o učinkoviti rabi energije vključuje skrb za okolje in vedno bolj razume tudi pomen znižanja količine porabljene energije. Segmentacija gospodinjstev tudi kaže, da je potencial za spremembe velik, saj četrtina gospodinjstev ni okoljsko ozaveščena in z energijo ne ravna učinkovito.
Članek je omogočil MOPE ARSO v sklopu priprave posodobljenih okoljskih kazalcev vedenja in ravnanja z energijo s podatki iz raziskave REUS 2022.
Kazalec okolja o vedenju in ravnanju: [OP06] Ozaveščenost javnosti o energetski učinkovitosti lahko najdete na spletni strani ARSO, več podatkov iz / o Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa na spletni strani www.reus.si
Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Namenjeni so ozaveščanju javnosti in podpori odločanju. S kazalci, s katerimi spremljamo ozaveščenost javnosti o rabi energije, energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah želimo vplivati na pomen znanja o podnebnih spremembah in na večjo pripravljenost podpori podnebju in okolju prijaznim politikam.
Glavni sofinancer raziskave
Partnerji raziskave
