14.12.2022
Pandemija ni značilno vplivala na odnos gospodinjstev do okolja in rabe energije
Polovica slovenskih gospodinjstev ima pozitiven odnos do okolja in rabe energije in ta odnos tudi aktivno prenašajo v prakso. V drugi polovici gospodinjstev tako obstaja precejšen potencial za izboljšanje odnosa do okolja in ravnanja z energijo.
V kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, smo ugotovili s primerjavo deklariranega odnosa 1.013 anketiranih gospodinjstev do okolja in rabe energije z njihovim ravnanjem pri rabi energije.
Glede na rezultate smo jih razvrstili v tri skupine: aktivna, skeptična in pasivna gospodinjstva. Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev smo uvrstili med energetsko ozaveščene, saj so tudi skeptiki seznanjeni z okoljsko problematiko. Na drugi strani pasivna gospodinjstva obravnavamo kot energetsko neozaveščena.
Segmentacija gospodinjstev glede odnosa do rabe energije in okolja
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije za gospodinjstva – REUS 2022 kaže, da ima (samo) polovica (51 %) slovenskih gospodinjstev aktiven odnos do okolja in rabe energije. Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina in svoja prepričanja tudi aktivno prenašajo v prakso. Pri opisovanju vsakodnevnega ravnanja z energijo jih odlikuje nadpovprečna učinkovitost. V največji meri se aktivna gospodinjstva razlikujejo od pasivnih in skeptičnih gospodinjstev po tem, da jim ni vseeno za okolje.
Dobra četrtina gospodinjstev (28 %) ima pasiven odnos do okolja in rabe energije. Pasivna gospodinjstva se podpovprečno pogosto strinjajo s trditvami v zvezi z vsakdanjim vedenjem pri rabi energije in odnosu do okolja in jim je za podnebne spremembe in ekologijo bolj kot ne vseeno. To je segment, ki se ne vede oziroma ne deluje energetsko varčno.
Petina gospodinjstev (21 %) se uvršča v skupino skeptikov. Skeptična gospodinjstva so pri večini trditev na ravni populacije ali malo pod povprečjem. Z okoljsko problematiko so na splošno seznanjena, vendar v ekološko in energetsko varčno ravnanje ne vlagajo veliko truda. Pri razmišljanju glede ekologije in podnebnih sprememb so bližje segmentu aktivnih, glede ozaveščenosti in ravnanja pa so bliže segmentu pasivnih gospodinjstev.
V polovici slovenskih gospodinjstev obstaja precejšen potencial za izboljšanje odnosa do okolja in ravnanja z energijo.
Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med energetsko ozaveščena gospodinjstva, saj so tudi skeptična gospodinjstva dokaj učinkovita pri rabi energije, medtem ko pasivna gospodinjstva uvrščamo med energetsko neozaveščena gospodinjstva.
Iz navedenega sledi, da so slabe tri četrtine slovenskih gospodinjstev (72 %) ozaveščene glede odnosa do rabe energije in okolja, dobra četrtina (28 %) je neozaveščena.
Primerjava s predhodnimi merjenji
Primerjava s predhodnim merjenjem iz leta 2019 kaže, da se je delež aktivnih gospodinjstev nekoliko zmanjšal (2022: 51 %, 2019: 55 %), delež pasivnih pa se je nekoliko povečal (2022: 28 %, 2019: 23 %). Delež skeptičnih gospodinjstvih je ostal približno enak (2022: 21 %, 2019: 22 %). To pomeni, da se je delež ozaveščenih gospodinjstev (2022: 72 %, 2019: 77 %) zmanjšal za 5 odstotnih točk, medtem ko se je delež neozaveščenih gospodinjstev posledično povečal za 5 odstotnih točk (2022: 28 %, 2019: 23 %).
V preteklih sedmih letih se je statistično značilen premik zgodil v obdobju od 2017 do 2019, ko je del nekdanjih skeptičnih gospodinjstev (2022: 28 %, 2019: 22 %, 2017: 39 %, 2015: 35 %) prešel v segment aktivnih gospodinjstvih (2022: 51 %, 2019: 55 %, 2017: 38 %, 2015: 35 %). Delež pasivnih gospodinjstev več čas ostaja na približno podobni ravni (2022: 28 %, 2019: 23 %, 2017: 23 %, 2015: 26 %).
Delež ozaveščenih gospodinjstev se je v času pandemije z virusom SARS-CoV-2 zmanjšal, vendar ta sprememba statistično ni značilna.
Trditve z negativnim trendom
Pri štirih od skupno 17 trditev lahko v primerjavi z rezultati iz leta 2019 opazimo negativen trend:
- Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »Lahko je biti ekološki, če imaš dovolj denarja,« se je povečal za 10 odstotnih točk (2022: 49 %, 2019: 39 %).
- Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »Biti ekološko osveščen in podnebno ozaveščen je bolj kot ne le modni trend,« se je povečal za 7 odstotnih točk (2022: 22 %, 2019: 29 %).
- Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »Vsakodnevno varčevanje z energijo se našemu gospodinjstvu zdi zelo pomemben prispevek v boju proti podnebnim spremembam,« se je zmanjšal za 9 odstotnih točk (2022: 69 %, 2019: 78 %).
- Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »V našem gospodinjstvu smo okoljsko in podnebno osveščeni,« se je zmanjšal za 6 odstotnih točk (2022: 72 %, 2019: 78 %).
Zdravje kot prioriteta v življenju
Pri vprašanju, kaj je za gospodinjstva najpomembnejše v življenju, se je v primerjavi z merjenjem iz leta 2019 delež gospodinjstev, ki so kot prioriteto navedla zdravje, povečal za 11 odstotnih točk. To vprašanje ne vpliva pomembno na ozaveščenost gospodinjstev glede učinkovite rabe energije in okolja, ampak zgolj potrjuje, da je zdravje v zadnjih dveh in pol letih, v času pandemije virusa SARS-Cov-2, pridobilo na pomenu.
Ugotovitev
Delež ozaveščenih gospodinjstev se je v preteklih dveh letih nekoliko zmanjšal. Pri polovici slovenskih gospodinjstev obstaja potencial za izboljšanje odnosa do okolja in ravnanja z energijo.
Pripravo članka je omogočil ELES
Rajko Dolinšek
Glavni sofinancer raziskave
Partnerji raziskave
Informa Echo