Predstavitev rezultatov raziskave REUS GOS 2022

Vodja sektorja za rabo energije na MzI mag. Erik Potočar je predstavil, kaj načrtujejo na ministrstvu na področju ozaveščanja in informiranja javnosti in poudaril, da je učinkovita raba energije pomembno področje, zato so v preteklosti izvedli že kar nekaj aktivnosti, pri čemer so se naslonili tudi na raziskavo REUS in izpostavili predvsem trajnostni pristop. Pri učinkoviti rabi energije je še veliko potenciala, ki ga je treba nasloviti. Pomembne so usklajene aktivnosti vseh deležnikov, pri doseganju cilja pa je treba postaviti tudi določene prioritete. V luči energetske krize so že čez poletje pripravili več aktivnosti in pripravili ukrepe, če bi se kriza še zaostrila. Pri aktivnostih ozaveščanja in informiranja sodelujejo tudi z Borzenom, z različnimi aktivnostmi pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

Marko Maver iz MOP, ki je odgovoren za evropske razpise in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, je dejal, da informacije, ki jih pridobijo iz tovrstnih raziskav, dodajajo vpogled, kakšno je stanje na tem področju. MOP financira številne ukrepe preko Eko sklada na področju učinkovite rabe, skupaj z MZI pa so dali tudi pobudo, da bi se čim več delalo na informiranju širše javnosti o ukrepih. Iz Podnebnega sklada so za ukrepe namenili dodatna sredstva, saj želijo še naprej spodbujati ljudi k uvedbi teh ukrepov.

Rajko Dolinšek je predstavil nekaj ključnih usmeritev, ki so jih za MZI pripravili na osnovi rezultatov raziskave. Pri tem so izhajali iz tega, kako ljudje razmišljajo in kje so največja razhajanja in na to se je treba osredotočati, ko načrtujemo ukrepe in prihodnje aktivnosti. Prva usmeritev je usmerjeno in usklajeno delovanje deležnikov pri ozaveščanju in informiranju o učinkoviti rabi energije. To po njegovi oceni predstavlja ključni izziv in tu je že bil storjen velik korak naprej. Druga usmeritev je uvajanje trajnostnega življenjskega sloga, pri čemer je treba vzpostaviti tok, ki bo omogočil trajno spremembo v nekem ravnanju. Naslednja usmeritev je upoštevanje potreb porabnikov, razpoložljivih virov in oblikovanje domišljene strategije. Kot četrto usmeritev so navedli, motivacijske modele, ki morajo slediti realnim potencialom, uresničljivim izzivom in pripravljenosti gospodinjstev za investicije. Treba je opredeliti prednostne ukrepe, torej, kaj je res tisto, na kar se je treba fokusirati in bo dalo največje učinke. Naslednja usmeritev je ustvarjanje pozitivnih okoliščin in informiranje o doseženih rezultatih ter pozitivnih spremembah. Pomemben cilj pri ozaveščanju in informiranju gospodinjstev je spodbujanje zavedanja o družbenih, okoljskih in podnebnih prednostih učinkovite rabe energije. Zadnja usmeritev pa je učinkovita komunikacijska podpora ukrepom učinkovite rabe energije in vrednotenje družbenih učinkov investicij države.

Direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer je povedal, da raziskava REUS, ki se izvaja periodično že nekaj let, omogoča krepitev ukrepov, politik in konec koncev tudi usmeritev podjetij, ko vedo, o čem njihove stranke razmišljajo. Preko Borzena oziroma njihove spletne strani www.trajnostnaenergija.si je ta raziskava dostopna vsem, ki jih to zanima. Tudi sami namreč izvajajo dejavnosti ozaveščanja in informiranja širše javnosti o učinkoviti rabi in obnovljivih virov energije. Poudaril je, da v trenutni situaciji niso edini moment učinkovite rabe stroški, ampak je pomembno razmišljati tudi skozi prihranek same energije v kakršni koli obliki že je. 

Direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin je dejala, da so ugotovili, da je kar 83 odstotkov ljudi povedalo, da bi naložbe izvedlo tudi brez spodbud Eko sklada, kar je močen pokazatelj, da je bil na področju spodbujanja učinkovite rabe energije storjen korak naprej. Rezultati kažejo, da je še vedno treba prenoviti tretjino stavb, pa tudi to, da 30 odstotkov ljudi investicij ne izvede zaradi pomanjkanja denarja. Pomembno je, da spodbude namenimo tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Analiza je pokazala, da dejavnosti Eko sklada pozna vse več ljudi, medtem ko dejavnosti mreže En.Svet še vedno večini niso poznane. Segment, na katerem bo treba še precej delati, je torej ozaveščanje. Prav tako veliko ljudi ne zna ovrednotiti učinkov teh ukrepov. Vse večji je problem energetske revščine, kar zahteva večje subvencije. Potrebne so spremembe spodbud glede na dohodkovne razrede, vse večji pa je tudi pomen učinkovitosti na področju hlajenja.

Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, kjer že od leta 2009 sodelujejo pri raziskavi REUS je povedal, da so za stroko kakovostni podatki ključni za razumevanje obnašanja uporabnikov, saj je sicer težko pripraviti prave ukrepe in težko podati ključna sporočila v skladu z željami in pričakovanji. 

Sogovorniki so okroglo mizo zaključili z mislijo, da je ozaveščanje večplasten proces, ki vključuje poznavanja tematike, poznavanje procesov, vzrokov in posledic, da bi dosegli spremembe v ravnanju in vedenju. To je dolgoročen proces, ki mora biti konstanten, da zagotavlja učinke.

Dogodek je v živo in preko spleta spremljalo 65 udeležencev.